Ena izmed najbolj atraktivnih poti, ki vodi iz Rov na
Goro. Je pa samo za izurjene pešače.
Izhodišče je pod Jerbergom,
kjer je spodaj ob cesti parkirišče. Pot je markirana po nemško kot „Saligenweg“(številka 38), kar enostavno pomeni pot Žalik
žen.
Sprehajamo se ob obronku gozda in preko travnikih nam pritegnejo pogled
automatično vrhovi Karavank.
Čez pol ure dospemo do vasi Rove, kjer se pot prvič kratko povzpne in se
potem polagoma začne
vijugati v enakomernem ritmu proti pečem. Ko sem še nabiral gobe za prodajo, sem se nazajgrede vedno
rad ustavil
pri pečnem studencu, ki je na pol poti od Rov do Šentiljskih vrat. Pred leti pa
so vrelec zajeli.
Sedaj so prosti dostopi do vrelcev v Turjah bolj redki.
Naj omenim le dva: vrelec pri "Knapah"in pa vrelec blizu
Kanovca, na hodiški strani.
Do Šentiljskih vrat je potem še nekako eno uro hoda. Za Vratmi pa je
na desni steza, ki pelje na peči. Če se držimo pota številka 38, pridemo kmalu do razgledne
točke na
debeli peči. Tam se ponudi čudovita panorama: pod
Turjami so Rove in pa Št. Ilj, v dolini si Drava utira
svojo pot. Na desni pod
Turjami je Jerberg, kjer so našli sledove prazgodovinskega naselja, v ozadju se
ošabno dviga Osojščica. Nad Beljakom pa na samem Dobrač. Čisto blizu se
zdijo na levi Jepa, Baba, planina
Rožica, Petelin in Golica. Od te
razgledne točke sledimo stezi v gozd in čez približno 30 min
dospemo
na "Sedlaže", zadnjo višjo razgledno točko te
poti. Od tukaj gostje lahko grejo isto pot nazaj ali pa preko
Gorskih vrat dol na Goro in potem na
glavno cesto, kjer sta blizu avtobusna postaja in parkirišče. Tam so tudi klopi in celo
velika karta Karavank.
Pot na Sedlaže (domačini jim pravijo "Sidlaže") iz Gore je krajša (40 min) in lepo opremljena z dvojezičnimi kažipoti.
To je spet svoja pot, ki se imenuje pešpot "Plätze der Kraft/Mesta moči". Na pokopališčnem
obzidju pri sv. Luciji je tudi legenda te izredno lepe pešpoti.
