Pot št. 38
(2h 30min v eno smer)

Ena izmed najbolj atraktivnih poti, ki vodi iz Rov na Goro. Je pa samo za izurjene pešače. Izhodišče je pri gostilni Kreuzwirt pod Jerbergom. Tukaj tudi lahko pustimo avto. Pot je markirana po nemško kot „Saligenweg“(številka 38), kar enostavno pomeni pot Žalik žen in se začne pod gostilno.


Sprehajamo se ob obronku gozda in preko travnikih nam pritegnejo pogled automatično vrhovi Karavank. Čez pol ure dospemo do Jurčeve kmetije Kuess, kjer se pot prvič kratko povzpne in se potem polagoma začne vijugati v enakomernem ritmu proti pečem. Ko sem še nabiral gobe za prodajo, sem se nazajgrede vedno rad ustavil pri pečnem studencu, ki je na pol poti od Jurča do Šentiljskih vrat. Pred leti pa so vrelec zajeli. Sedaj so prosti dostopi do vrelcev v Turjah bolj redki. Naj omenim le dva: vrelec pri "Knapah"in pa vrelec blizu Kanovca, na hodiški strani.
No čez nekako nadaljnjo uro smo prišli do Šentiljskih vrat. Sedaj krenemo na desno stezo, ki pelje na peči. Če se držimo pota številka 38, pridemo kmalu do razgledne točke na debeli peči. Tam se nam ponudi čudovita panorama: pod nami so Rove in pa Št. Ilj, v dolini si Drava utira svojo pot. Na desni pod Turjami je Jerberg, kjer so našli sledove prazgodovinskega naselja, v ozadju se ošabno dviga Osojščica. Nad Beljakom pa na samem Dobrač. Čisto blizu se zdijo na levi Jepa, Baba, planina Rožica, Petelin in Golica. Od te razgledne točke sledimo stezi v gozd in čez približno 30 min dospemo na "Sedlaže", zadnjo višjo razgledno točko našega sprehoda. Vrnemo se domov preko Gorskih vrat dol na Goro. Ko pridemo iz gozda, lahko vzamemo desno pot, ki vodi po gozdu spet na Rove, ker moramo še po avto, ki smo ga pustili pri Kreuzwirtu, ali pa gremo do Košarja na Gori in od tam dol na glavno cesto, kjer sta blizu avtobusna postaja in parkirišče. Tam so tudi klopi in celo velika karta Karavank. Tukaj se hkrati konča naš sprehod. Pot na Sedlaže (domačini jim pravijo "sidlaže") iz Gore je krajša (30 min) in lepo opremljena z dvojezičnimi kažipoti. To je spet svoja pot, ki se imenuje pešpot "Plätze der Kraft/Mesta moči". Na pokopališčnem obzidju pri sv. Luciji popotnik najde legendo te izredno lepe pešpoti . Na voljo je tudi akustični vodič - kaseta, ki jo je moč dobiti pri hiši Metschina, št. 8, na Gori. Kdor hoče vedeti več o Žalik ženah, naj se obrne na Gorjance. Ti gotovo še hranijo stara ustna izročila. Ob tej priliki pa spomnim tudi na povzetek povesti o Žar ženah, ki jo lahko preberemo v celovškem Kresu iz leta 1885.